OBVESTILO

Od 1. marca 2015 veljajo spremenjena pravila Sistema elektronske kontrole cestnega prometa blaga (v nadaljevanju: EKÁER). V glavnem so bila spremenjena podrobna pravila obvezne prijave blaga, izvzeti primeri iz obvezne prijave, obveznosti prevoznikov v zvezi z EKÁER pa se niso spremenile.
Še naprej je treba prijaviti blago, ki se prevaža v cestnem prometu z motornim vozilom, za katerega se plača cestnina (z motornim vozilom s skupno težo nad 3,5 tone), in sicer
1) blago, ki je bilo nabavljeno znotraj Skupnost ali pa se uvaža z drugim namenom iz države članice Evropske unije na območje Madžarske,
2) blago, ki se prodaja ali izvaža z drugim namenom z območja Madžarske v drugo državo članico Evropske unije ter
3) prodajo blaga, za katero se prvič plača DDV in se znotraj države ne proda neposredno končnemu uporabniku.
Blago je dolžan prijaviti Naslovnik ali Pošiljatelj, odvisno od smeri prevoza, torej obveznost prijave ne bremeni prevoznika/špediterja. Prevoznik/špediter blago prijavi izključno, takrat ko ga zavezanec (Naslovnik ali Pošiljatelj) za to pooblasti na elektronski površini EKÁER.

Obvezne prijave je oproščeno naslednje blago:
- nerizični izdelki, ki se v enem transportu prevažajo od istega pošiljatelja istemu naslovniku, z istim motornim vozilom, za katerega se plača cestnina, če njihova bruto skupna masa ne preseže 2500 kg in njihova skupna vrednost brez davka ne preseže 5 milijonov forintov,
- rizični izdelki, ki se v enem transportu prevažajo od istega pošiljatelja istemu naslovniku, z istim motornim vozilom, za katerega se plača cestnina, če njihova bruto skupna masa ne preseže 500 kg in njihova skupna vrednost brez davka ne preseže 1 milijon forintov.

Cestni prevoz rizičnega blaga je treba prijaviti tudi, če se izdelek ne prevaža z vozilom, za katerega se plača cestnina, in se v enem transportu prevaža od istega pošiljatelja, istemu naslovniku, z istim motornim vozilom, za katerega se ne plača cestnina, če bruto skupna masa blaga preseže 500 kg, skupna vrednost brez davka pa 1 milijon forintov.

Podrobne informacije o nadaljnjih oprostitvah in podrobnih pravilih najdete na spletni strani http://ekaer.nav.gov.hu.

Številka EKÁER identificira enoto izdelka, ki se od enega pošiljatelja za enega naslovnika, enkrat premika na enem motornem vozilu na določeni liniji. Ta enota izdelka lahko vsebuje vrsto blaga, ki je identificirano z več carinskimi tarifami, ter več različnih postavk blaga. Na podlagi pravila, ki bo začelo veljati od 1. junija 2015, bo treba številko EKÁER določiti tudi, če se bo cestni prevoz blaga izvajal z enim motornim vozilom z več pošiljateljevih naslovov nakladadnja ali z več naslovnikovih naslovov razkladanja (prevzema).

Posamezne podatke (še zlasti registrsko številko motornega vozila) je mogoče v času 15-dnevne veljavnosti številke EKÁER večkrat spremeniti, toda med kontrolo nacionalne davčne in carinske službe morajo biti pod številko EKÁER navedeni resnični podatki, za katere odgovarja zavezanec, ki je dolžan prijaviti blago.

Zavezanec, ki je dolžan blago prijaviti, je dolžan številko EKÁER zagotoviti prevozniku ali pa organizatorju prevozov, in sicer zato, da med kontrolo uradnega organa tudi ta oseba ima identifikacijsko številko. „Zagotovitev številke” obligacijsko ni vezana, prevozniku se lahko sporoči na kakršen koli način.

Pravila Zakona o davku, ki urejajo kontrolo, državnemu davčnemu in carinskemu uradu zagotavljajo nove oblike ukrepov. Glede na to, da je mogoče komercialno količino blaga v lasti davčnega zavezanca za davek na dodano vrednost prevažati le z dokumentom, ki verodostojno potrjuje poreklo blaga (še zlasti tovorni list, račun), inšpektor lahko od prevoznika zahteva izjavo
- o lastniku blaga,
- o poreklu blaga,
- in zahteva, da predloži dokument, s katerim se dokaže lastninska pravica.

Izjava se lahko med kontrolo, razen od zgoraj navedenega, zahteva tudi od drugega vpletenega prevoznika, naslovnika, prevzemnika in tudi od pošiljatelja, in sicer
- o poimenovanju, količini prevažanega blaga,
- o poimenovanju, registrski oznaki prevoznega sredstva,
- o naslovu prevzema, raztovarjanja blaga,
- o številki EKÁER ter
- o pravnem naslovu uporabe nepremičnine, v kolikor naslov raztovarjanja ni sedež, kraj opravljanja dejavnosti, filiala davčnega zavezanca za davek na dodano vrednost.

Državni davčni in carinski organ lahko zaradi zagotovitve identitete blaga na prevoznem sredstvu – razen na tistih, s katerimi prevažajo žive živali in hitro pokvarljivo blago – uporabi uradno plombo (plombo za paket ali plombo za tovorni prostor),
- v kolikor dejavniki tveganja – še zlasti, če značaj tovora, pošiljka in kraj namembnosti oziroma količina prevažanega blaga in tip motornega vozila niso v skladu, če poteka postopek izterjave, komercialna dejavnost se v skupnosti opravlja brez identifikacijske številke, če v kraju raztovarjanja ni kraja opravljanja dejavnosti – to upravičujejo, ter
- v primeru, če zavezanec za davek na dodano vrednost, ki prevaža blago, zavrne izjavo.
Pravna posledica neprijavljene, napačno, z neresničnimi podatki, pomanjkljivo prijavljene dejavnosti povezane s cestnim tovornim prometom je, da neprijavljeno blago šteje kot blago nepotrjenega porekla, in državni davčni in carinski organ lahko izreče globo do 40% vrednosti neprijavljenega blaga.
Blago – razen pokvarljivega blaga in živih živali –, za katero je bila izrečena globa, ker je nepotrjenega porekla zato, ker ni bilo prijavljeno, ali pa je bilo prijavljeno napačno, z neresničnimi podatki, pomanjkljivo, je mogoče v vrednosti globe zaseči, zaseg odredi državni davčni in carinski organ v sklepu o izreku globe. O zasegu se sestavi zapisnik, zasežena premičnina se lahko zadrži in odpelje. Državna davčna in carinska uprava sklep o izrečeni globi sporoči prisotnemu davčnemu zavezancu ali njegovemu zastopniku, pooblaščencu, uslužbencu, sklep se lahko od datuma sporočitve izvrši ne glede na pritožbo.

Državni davčni in carinski organ lahko zgoraj navedene pravne posledice prvič uveljavlja od 1. marca 2015.